Od kod ta Kdor ne skače ni Sloven'c?

Če smo slogan prevzeli od Italijanov, kako so do njega prišli oni?

Navijaški prst, promocijska nagrada
Nočna navijaška trofeja
Povod za ta zapis je bilo druženje na Grossmannovem festivalu, ko je v kavarni Hotela Jeruzalem potekala živahna razprava o filmu.

V pogovor se je nekako prikradel tudi razvpiti Kdor ne skače ni Sloven'c. Na pripombo, da 'mi pa to že od nekdaj poznamo iz Italije', smo se sicer vprašali, od kod zares izvira, a smo se hitro vrnili h glavni temi. Smo pač filmski ljudje.

Smo pa tudi radovedni. Po nedavnem ogledu tekme v lokalu, kjer smo si uspešno napraskali navijaško nagrado, smo mimogrede še izbrskali na primer ta zapis, da so slovenski navijači slogan dejansko prevzeli od Italije.

Šele besno brskanje v italijanščini pa je prineslo tudi širšo razlago o izvoru in ker deluje dovolj prepričljivo, jo bomo tu na kratko povzeli.

Ne da bi se tega takrat zavedali, je bil Grossmannov festival idealna lokacija za tako vprašanje. Slogan ima namreč grozljive korenine, sega pa v leto 1982, ko je izbruhnila vojna za Falklandske oziroma Malvinske otoke.

Argentinski predsednik Galtieri je takrat izvedel manever za priključitev uradno britanskih otokov Argentini, in sprva se je zdel tako uspešen, da so na ulicah veselo vriskali Kdor ne skače, je Anglež (¡Ya lo vé! ¡Ya lo vé! ¡El que no salta es un inglés!). Je pa tudi razjezil Tatcherjevo, ki je upor krvavo zadušila in skakanja je bilo konec.

Skoraj konec. Sredi tega dramatičnega dogajanja se je v Španiji ravno začenjalo svetovno nogometno prvenstvo, kamor so argentinski navijači prinesli 'skakajoči slogan'. Tudi tu jim ni dosti pomagal in tudi tu so poskrbeli za zgodovinski trenutek: na prvenstvu je zmagala Italija, ki je skupaj z lovoriko domov odnesla tudi znamenito frazo, ki se je kot virus razširila po zemeljski obli ...

V tej kratki poučni raziskavi smo se iz drugega vira naučili še to, da frazo v italijanščini narobe izgovarjamo (na koncu menda ni glagol biti v tretji osebi ednine, ampak medmet eh, kar je tudi bližje našemu hej hej hej).

Nekaj nostalgije je povzročila tudi omemba manj elegantnega slogana, ki pošilja v rit nasprotnika: "[ekipa], [ekipa], vaffanculo!". V srednji šoli, kjer smo na veliko uporabljali legendarne italijanske citate, smo ga nekoliko predrugačili: vrinili smo še 'senti questa voce'/ dobesedno 'poslušaj ta glas', to veselo vriskanje in skakanje pa nam je pomagalo pregnati marsikatero tesnobo.

Res ni čudno, da je nogomet najpopularnejši šport na svetu.