Sv. Martin v poeziji Giosuèja Carduccija

Ob sv. Martinu se mošt spremeni v vino, ali po italijansko "A San Martino ogni mosto diventa vino." Ogni mosto, ves mošt (dobesedno: vsak mošt).

San Martino, pesnitev Giosuéja Carduccija iz leta 1883, ostaja za marsikoga ena od najlepših v italijanski književnosti. V 90. je bila prava senzacija uglasbena pop izvedba izjemno priljubljenega TV-voditelja Fiorella:

La nebbia a gl'irti colli
piovigginando sale,
e sotto il maestrale
urla e biancheggia il mar;

ma per le vie del borgo
dal ribollir de' tini
va l'aspro odor dei vini
l'anime a rallegrar.

Gira su' ceppi accesi
lo spiedo scoppiettando:
sta il cacciator fischiando
su l'uscio a rimirar

tra le rossastre nubi
stormi d'uccelli neri
com'esuli pensieri,
nel vespero migrar.

Smo v poznojesenskem času. Megla se v obliki rahlega dežja počasi dviga nad zdaj že golimi griči, medtem ko zaradi maestrala buči in se peni morje, na podeželju pa se z ulic širi kiselkast vonj po vinu, ki s svojim vretjem v sodih razveseljuje duše. Nad prasketajočim ognjem se obrača pečenka, lovec pa žvižgajoč pri hišnem vhodu opazuje jate črnih ptičev, ki se med rdečkastimi oblaki kot bežeče misli odpravljajo večeru naproti.

Poglejmo gerundij, ital. gerundio, v teh verzih!

piovigginando -> slovarska oblika: piovigginare (rahlo rositi)
scoppiettando -> slovarska oblika: scoppiettare (prasketati)
fischiando -> slovarska oblika: fischiare (žvižgati)

V vseh teh primerih se glagoli v slovarski obliki končajo na -are: odstranite končnico -are in jo zamenjajte z -ando.

Tudi pomen je v vseh treh primerih enak, tj. izražanje sočasnosti dogajanja:
- megla se dviguje, medtem ko se rosi;
- medtem ko se pečenka obrača, (ogenj) prasketa (ker nanj pada mast);
- medtem ko opazuje/opazujoč ptičje jate, si lovec požvižguje.

Glagoli na -ere in -ire dobijo končnico -endo (npr. spati, dormire -> dormendo; pisati, scrivere -> scrivendo); so tudi izjeme oz. nepravilne oblike, ki jih tu ne bomo obravnavali.

Prav tako ne bomo obravnavali drugi rab, omenimo pa le, da se gerundio uporablja za:

• Dejanje, ki ravno poteka (z glagolom stare) → Sto mangiando. – Ravno jem.
• Istočasnost (medtem ko) → ko počnemo dve stvari hkrati, npr. Studio, ascoltando musica. – Medtem ko se učim, poslušam glasbo.
• Način (kako) → kako nekaj naredimo, npr. Si impara sbagliando. – Človek se uči z delanjem napak (= na napakah se učimo).
• Vzrok ali pogoj (ker, če) → v odvisniku, npr. Non avendo tempo, non vengo. (= enako kot Poiché non ho tempo, non vengo.) – Ne pridem, ker nimam časa.

Oseba, ki opravlja dejanje v gerundiju, je ista kot oseba v glavnem stavku.

Giosué Carducci je eden od najpomembnejših italijanskih pesnikov, tudi prvi italijanski prejemnik Nobelove nagrade za književnost, San Martino pa je poezija, ki kar kliče po tem, da se jo naučimo na pamet, pri čemer se hote ali nehote tudi nečesa novega naučimo. Če nam trenutno gerundio ni prioriteta, so to morda kakšni (arhaični) izrazi, sopomenke, karkoli - kar sproti 'poberemo', se najlepše usidra v spomin! 😸